Kaj je sončni udar in kako nastane?

Kdo je najbolj ogrožen zaradi vročinskega udara?

Toplotni udar kot resno bolezensko stanje, ki ga povzroči pregrevanje telesa, lahko ogrozi vsakogar, ki je izpostavljen močni vročini ali neposredni sončni svetlobi, ki se ji je v toplih poletnih mesecih naravnost nemogoče izogniti. Vendar pa obstajajo skupine ljudi, ki so bolj dovzetne za motnje termoregulacije. Kdo sodi med ogrožene skupine, ki bi morale biti bolj previdne?

• Otroci - novorojenčki in predšolski otroci so najbolj ogroženi. Zaradi nerazvitega termoregulacijskega sistema se hitro pregrejejo, ne da bi opazili opozorilne znake, kot sta šibkost ali žeja.
• Starejši (nad 65 let) - njihovo telo ne deluje več tako kot nekoč in njihova sposobnost ohlajanja se s staranjem zmanjšuje.
• Ljudje s kroničnimi boleznimi - dihalne, srčno-žilne ali presnovne motnje povečujejo tveganje za vročinski kolaps. Njihovo telo se ne more prilagoditi temperaturnim spremembam.
• Športniki in ljudje, ki fizično delajo v vročini - pri velikem naporu v vročini pride do izgube tekočine in prekomernega znojenja. Potrebna sta počitek in ustrezna hidracija.
• Ljudje pod vplivom alkohola ali drog - takšni dražljaji zmanjšajo zaznavanje opozorilnih signalov v telesu. Znano pa je, da alkohol prispeva k dehidraciji.
• Ljudje, ki nosijo neprimerna oblačila - temna in nedihajoča oblačila omejujejo odvajanje znoja.

Kateri so simptomi vročinskega udara?

V primeru vročinskega udara je pomembno vedeti, da se bodo simptomi pokazali takoj. Najpogostejši so glavobol, šibkost, hitro bitje srca ali povišana temperatura. Mrzlica ni simptom toplotnega udara, kot mnogi ljudje zmotno mislijo. V skrajnih primerih lahko telesna temperatura preseže 40 °C, pri čemer obstaja nevarnost izgube zavesti. V takih primerih je treba takoj poiskati zdravnika. Kateri so simptomi vročinskega udara? 

• Glavobol (utripanje)

• Visoka telesna temperatura (do nad 40 °C)

• Bruhanje

• Hiter srčni utrip

• Vroča, rdeča do suha koža

• Hitro dihanje

• Šibkost in splošno slabo počutje

• Mišični krči

• Omotica

• Slabost

• Dezorientiranost do izgube zavesti.

Kako ločiti vročinski udar od pregrevanja?

Ključnega pomena je, da znate razlikovati med izrazi, kot so pregrevanje, vročinski udar in toplotna kap. Pregrevanje je splošen izraz in spremljajoči simptom tako vročinskega udara kot tudi vročinske kapi. Opisali smo že vročinski udar, vključno z njegovimi simptomi. Vemo, da se pokaže takoj in je posledica pregrevanja telesa, lahko pa jo spremlja opečena koža, kot pogosto zmotno mislimo, ali pa tudi ne.  Kakšna je razlika med vročinskim in sončnim udarcem ter kateri so značilni simptomi sončnega udara?

Toplotni udar

• Pregrevanje telesa zaradi dolgotrajne izpostavljenosti vročemu okolju, tudi brez vpliva sončne svetlobe.
• Simptomi se pojavijo takoj.
• Ti vključujejo: glavobol (utripanje), visoko telesno temperaturo (do več kot 40 °C), bruhanje, hitro bitje srca, vročo, rdečo do suho kožo, hitro dihanje, šibkost in splošno slabo počutje, mišične krče, omotico slabost, dezorientiranost do izgube zavesti.

Vročinski udar

• Pregrevanje telesa zaradi dolgotrajne izpostavljenosti neposredni sončni svetlobi. 
• Simptomi se pojavijo po nekaj urah, pogosto ponoči.
• Simptomi so zelo podobni simptomom vročinskega udara, vendar so nekoliko blažji.
• Med njimi so: glavobol, bruhanje, šibkost, povišana temperatura, slabost, vročinska rdečica do suhe kože in zlasti porjavela do ožgana koža.

Toplotni udar pri otrocih in dojenčkih: posebnosti in preprečevanje

Majhni otroci so najbolj ogroženi, saj poleti večino časa preživijo na soncu. Toplotni udar pri otrocih spremljajo v bistvu enaki simptomi kot pri odraslih, le da sta zlasti pri dojenčkih pogosta simptoma zmanjšano izločanje urina (suha plenica) in vidna razdražljivost. Otroci ne morejo pravilno oceniti časa, ki ga preživijo na neposredni sončni svetlobi ali v vročih razmerah. Zato je ključnega pomena, da starši svoje otroke zaščitijo z ustreznimi pokrivali za glavo, ustrezno hidracijo in da otroških teles ne izpostavljajo prekomerni sončni svetlobi. Ko otrok dobi sončne opekline, ga je priporočljivo ohladiti z mlačno prho ali obkladki.

Zakaj so dojenčki in otroci bolj dovzetni za sončni udar?

• Nerazvita termoregulacija
• Tanka koža – hitreje prevaja toploto s sonca
• Večji delež vode v telesu
• Majhna prostornina telesa – večja občutljivost na temperaturne spremembe
• Nezmožnost komunikacije (dojenčki in malčki) – ne morejo izraziti, da se počutijo šibki in žejni.

Preprečevanje vročinskega udara pri otrocih:

• Ustrezna hidracija čez dan

• Ustrezno pokrivanje glave (zračni šali ali kape)

• Primerna lahka, svetla in zračna oblačila

• Izogibanje najvišjim temperaturam (od 11.00 do 16.00)

• Dojenčkov ne izpostavljajte neposredni sončni svetlobi (niti v vozičku)

• Poskrbite za ustrezno kroženje zraka in senco v sobi ali vozilu

• Nikoli ne puščajte dojenčka samega v vročem, parkiranem avtomobilu.

Vročinski udar in driska - ali sta simptoma povezana?

Čeprav driska ni tipičen simptom vročinskega udara, se lahko pojavi zlasti pri otrocih in starejših kot spremljevalni simptom v hujših primerih. Možni vzroki za drisko pri vročinski kapi so pregrevanje prebavnega trakta, motena hidracija ali stresna reakcija telesa. Kdaj moramo biti pozorni?

• Kadar driska traja več kot 24 ur

• Če gre za otroka, starejšo ali kronično bolno osebo

• Če se pojavijo drugi simptomi, kot so utrujenost, visoka temperatura ali dezorientiranost

• Če so vidni znaki dehidracije.

Ali je hidracija pomembna pri vročinski kapi?

Hidracija ima ključno vlogo tako pri premagovanju vročinskega udara kot pri njegovem preprečevanju. Ko je naše telo izpostavljeno močni vročini ali neposredni sončni svetlobi, izgubi velike količine tekočine in elektrolitov. To lahko privede do pregrevanja telesa in motenj v njegovi termoregulaciji. Zakaj je hidracija tako pomembna pri vročinski kapi?

• Pomaga uravnavati telesno temperaturo - zaradi vode lahko telo z znojenjem učinkovito odvaja toploto.
• Ščiti pred kolapsom - hidrirano telo bolje prenaša vročinski stres.
• Zagotavlja prekrvavitev - hidracija ohranja ustrezno količino krvi in s tem pospešuje dovajanje kisika in hranilnih snovi v tkiva.
• Zmanjša tveganje za dehidracijo - vročinski udar poslabša stanje telesa, ki je že izgubilo veliko tekočine.

Prva pomoč pri vročinskem udaru

Toplotni udar je resno stanje, ki zahteva našo pozornost ter predvsem hitro in učinkovito prvo pomoč. Takšna prva pomoč je zelo pomembna, saj lahko pregrevanje telesa brez takojšnjega posredovanja privede do neprijetnih in resnih težav, kot sta kolaps ali poškodba možganov. Kateri so najpomembnejši ukrepi prve pomoči pri vročinski kapi?

• Premik v senco ali hladno okolje - ključno je, da se izognemo izpostavljanju soncu ali vročemu okolju. Izogibati pa se je treba tudi močnejšemu pretoku hladnega zraka, ki lahko poslabša stanje. 
• Dopolnite tekočino - v majhnih požirkih dajte vodo, primerni so tudi ionski napitki ali rehidracijske raztopine.
• Sprostitev oblačil - pomembno je tudi, da se znebite tesnih in odvečnih oblačil, ki preprečujejo ohlajanje telesa.
• Stabilizacija položaja - osebo s toplotnim udarom je treba položiti v ležeč položaj in ji podpreti noge.
• Hlajenje telesa - primerna je mlačna prha ali hladni obkladki, zlasti na čelo.
• Spremljajte stanje - ključnega pomena je, da spremljate reakcije, zavest in dihanje osebe s toplotnim udarcem ter da pokličete zdravniško pomoč, če se stanje poslabša.
• Ob poslabšanju stanja pokličite zdravniško pomoč - če se oseba, ki jo je prizadel toplotni udar, ne odziva, bruha, ima hude mišične krče ali izgubi zavest, je treba takoj poklicati zdravniško pomoč.

Toplotni udar in njegovo zdravljenje

Zdravljenje vročinskega udara je individualno odvisno od njegove resnosti. Na splošno pa je ključna prva pomoč, ki bo v veliki meri vplivala na to, kako dolgo bo trajal toplotni udar osebe. Cilj je predvsem ohladiti telo, vzpostaviti ravnovesje tekočin in elektrolitov ter preprečiti poškodbe vitalnih organov. Zdravljenje vročinskega udara je po naravi zelo podobno njegovemu dejanskemu preprečevanju. Kaj vključuje učinkovito zdravljenje vročinskega udara?

• Rehidracija - dajanje vode, ionskih pijač ali rehidracijskih raztopin v majhnih količinah. V hujših primerih je potrebno dajanje infuzij za dopolnitev manjkajočih tekočin in elektrolitov.

• Razrahljanje oblačil - odstranjevanje nepotrebnih in težkih plasti, da se omogoči izhlapevanje toplote.
• Takojšnje ohlajanje telesa - to vključuje premik v senco, klimatiziran prostor, uporabo hladnih obkladkov, mlačno prhanje ali uporabo ventilatorja.
• Spremljanje stanja - spremljanje sprememb temperature, zavesti in dihanja.
• Strokovna zdravstvena oskrba - pri hudem vročinskem udaru, ki ga spremljajo simptomi, kot so mišični krči, dezorientiranost ali izguba zavesti, je potreben prevoz v bolnišnico in takojšnja zdravstvena oskrba s strani strokovnjakov.

Preprečevanje vročinske kapi

Kar zadeva preprečevanje, je to še boljše in bolj priporočljivo kot zdravljenje. Preprečevanje vročinskega udara je resnično pomembno, saj okoliščin tako resnega stanja, kot je vročinski udar, ne smemo podcenjevati. S preprečevanjem lahko preprečimo višje stopnje vročinskega udara, kot so pospešen srčni utrip, hitro dihanje ali izguba zavesti. Pred visokimi temperaturami se morate ustrezno zaščititi. To ni težko, upoštevati morate le nekaj osnovnih pravil:

• Ustrezna hidracija - redno pitje vode, mineralne vode, ionskih napitkov ali rehidracijskih raztopin tudi brez občutka žeje.
• Hlajenje in prezračevanje okolja - izogibanje neposredni sončni svetlobi vključuje uporabo ventilatorjev, redno prezračevanje prostora ali uživanje v kakovostni senci. 
• Izogibanje neposrednemu soncu ali vročim okoljem - v vročih poletnih mesecih z zadrževanjem na soncu ali v vročih okoljih ne smemo pretiravati. Izogibajte se soncu, zlasti med 10. in 16. uro.
• Nošenje ustreznih naglavnih oblačil - ključnega pomena je tudi izbira ustreznih naglavnih oblačil, ki so hkrati zaščitna pred soncem ter zračna in lahka.
• Nošenje lahkih in zračnih oblačil - izogibati se je treba nepraktičnim, težkim in temnim oblačilom, ki privlačijo sonce in telo preveč pregrevajo.
• Zaščita z zaščitnim faktorjem SPF - ne pozabite uporabljati zaščitnega faktorja SPF z najmanjšo stopnjo zaščite 30. V hudi poletni vročini je priporočljiva stopnja zaščite do 50.
• Izogibanje alkoholu - alkohol na splošno dehidrira in negativno vpliva na sposobnost termoregulacije.
• Izogibanje napornim telesnim dejavnostim v vročini - če se v toplih poletnih mesecih pogosto ukvarjate s športom ali na delovnem mestu izvajate telesne dejavnosti na neposredni sončni svetlobi, morate razmisliti, koliko časa preživite na soncu. Poskusite poiskati senco, pijte veliko vode in se zaščitite z ustreznimi pokrivali, da preprečite vročinski udar. 
• Bodite pozorni na ogrožene skupine - otroci, starejši in kronično bolni so bolj dovzetni, zato je pomembno, da spremljate njihovo stanje in jim prilagodite primeren in zdrav režim.