Kaj je viskoznost krvi?
Viskoznost krvi je fizikalna lastnost krvi, ki določa njeno „tekočnost“ – torej kako redka ali gosta je kri pri pretoku skozi žile. Nanjo vpliva sestava krvi, predvsem razmerje med krvnimi celicami in plazmo, pa tudi količina beljakovin ter hidratacija organizma.
Pravilno ravnovesje viskoznosti krvi je pomembno za nemoten krvni obtok, saj vpliva na upor, ki ga mora kri premagovati pri pretoku skozi žile.
Kaj je viskoznost krvi in kako vpliva na krvni obtok?
Viskoznost krvi pomeni, kako lahko ali težko kri teče po žilah. Z drugimi besedami – ali je kri „bolj redka ali gostejša“.
Kri ni le ena tekočina kot voda. Je mešanica tekočega dela (plazme) in drobnih delcev – rdečih in belih krvničk ter krvnih ploščic.
Kako „gosta“ je kri, je odvisno na primer od:
- števila rdečih krvničk v krvi
- količine tekoče sestavine (plazme)
- tega, kako prožne in gibljive so krvne celice
Ko je kri gostejša, po žilah teče nekoliko težje. To pomeni, da mora krvni obtok delovati intenzivneje, da jo razporedi po telesu.
Gosta kri in občutek utrujenosti: Kakšna je povezava z viskoznostjo?
Ko je kri gostejša, lahko skozi žile teče nekoliko počasneje. To pomeni, da kisik in hranila morda ne pridejo do telesa tako hitro in učinkovito kot običajno.
Nekatere raziskave kažejo, da lahko slabši pretok krvi v najmanjših žilah v telesu vpliva na „oskrbo“ celic v tkivih.
Pri nekaterih ljudeh se to lahko pokaže kot občutek utrujenosti ali nižja raven energije.
Hkrati pa velja, da ima utrujenost veliko vzrokov – na primer:
- pomanjkanje spanja
- stres
- preobremenjenost
- ali celoten življenjski slog
Zato se viskoznost krvi obravnava le kot eden od več dejavnikov, ki lahko igrajo vlogo.
Dejavniki, ki vplivajo na viskoznost krvi: Hidratacija in temperatura okolja
Na to, kako lahko ali težko kri teče po žilah (viskoznost krvi), vpliva več običajnih dejavnikov, ki so povezani z delovanjem organizma.
Hidratacija
Eden najpomembnejših dejavnikov je hidratacija. Če človek ne zaužije dovolj tekočine, je v telesu manj „tekoče sestavine“, zato je lahko kri nekoliko gostejša. To lahko vpliva na njen pretok v okviru krvnega obtoka. Nasprotno pa je pri zadostnem režimu pitja kri naravno „redkejša“ in lažje kroži.
Hematokrit
Pomembno vlogo ima tudi hematokrit, torej delež rdečih krvničk v krvi. Več kot jih je, gostejša je kri, saj vsebuje več „delcev“ v enaki količini tekočine.
Plazemske beljakovine
Drug dejavnik so plazemske beljakovine, na primer fibrinogen. Te lahko vplivajo na lastnosti tekočega dela krvi – plazme – in povzročijo, da ima kri pri pretoku nekoliko večji upor.
Temperatura
Pomembno vlogo ima tudi temperatura okolja. V toplem okolju se žile naravno širijo, kar olajša pretok krvi. V hladnem okolju pa se zožijo, kar lahko upočasni cirkulacijo.
Kako ohraniti optimalno viskoznost krvi za boljšo vitalnost?
Osnova so preproste vsakodnevne navade:
- zadosten režim pitja – da telo ni dehidrirano
- redno gibanje – podpira naravni pretok krvi
- uravnotežena prehrana – telesu zagotavlja potrebna hranila
- minerali in elektroliti – pomagajo ohranjati ravnovesje tekočin v telesu
Viri
- Reinhart, W. H. (2001). Molecular biology and self-regulatory mechanisms of blood viscosity. Biorheology.
- Nader et al. (2019). Blood Rheology: Key Parameters, Impact on Blood Flow. Frontiers in Physiology.
- Kwaan, H. C. (2010). Role of plasma proteins in whole blood viscosity. Clinical Hemorheology and Microcirculation.
- Hund et al. (2017). A quasi-mechanistic model for blood viscosity. Fluids (MDPI).
- Bartoli et al. (1982). Influence of hematocrit on blood viscosity. Clinical Hemorheology.