Klasične beljakovine (nepoškodovane beljakovine)
Kaj je to: Cele beljakovinske molekule (npr. koncentrat sirotke, izolat, rastlinske beljakovine).
Prednosti: fiziološko naravna oblika, počasnejše prebavljanje → daljše občutek sitosti, primerno za redno dopolnjevanje beljakovin, nižji stroški surovin
Omejitve: zahteva popolno prebavo (želodec → trebušna slinavka → črevesje), lahko povzroči napenjanje pri občutljivih posameznikih, počasnejša razpoložljivost aminokislin po treningu
Idealna uporaba: dnevna prehrana, beljakovine za zdravo prebivalstvo, izdelki za vzdrževanje (npr. dnevne beljakovine)
Hidrolizirane beljakovine
Kaj je to: beljakovine, ki so z encimi razgrajene v krajše verige (di- in tripeptidi).
Prednosti: hitrejša prebava in absorpcija, manjša alergenost, manjša obremenitev prebavnega trakta, primerni po treningu in med okrevanjem
Omejitve: grenak okus (tehnološki izziv), višja cena, manj nasitijo kot nepoškodovane beljakovine
Idealna uporaba: regeneracija po športnih aktivnostih, ljudje z občutljivim prebavnim sistemom, klinična in funkcionalna prehrana
Peptidna oblika (prozorni peptidi)
Kaj je to: strogo nadzorovan hidrolizat z določenim deležem kratkih peptidov, pogosto v prozorni obliki.
Prednosti: najvišja biološka razpoložljivost, izjemno hitro absorbiranje (PEPT1 transporterji), ne obremenjuje prebave, omogoča prozorno, osvežujočo konsistenco, minimalno tveganje za intoleranco
Omejitve: tehnološko najzahtevnejša oblika, višji stroški surovin, krajše občutek sitosti
Idealna uporaba: prozorne beljakovine, športne aktivnosti podnevi/med vadbo, diete, ljudje s prebavnimi težavami
Aminokisline (prosta oblika)
Kaj je to: posamezne aminokisline (BCAA, EAA, glutamin itd.).
Prednosti: takojšnja razpoložljivost, natančno ciljanje (npr. regeneracija, imunost)
Omejitve: ne nadomeščajo popolnih beljakovin, nimajo učinka sitosti, višja osmozna obremenitev
Idealna uporaba: dodatek beljakovinam, ne nadomestek, specifični funkcionalni izdelki
Hitrost absorpcije določa, kako hitro se aminokisline pojavijo v krvi.
Aminokisline (zlasti esencialne, npr. levcin) fiziološko stimulirajo inzulin,
Insulin tu ne služi za uravnavanje sladkorja, ampak kot transportni signal, ki pomaga prenašati aminokisline iz krvi v mišične celice.