Kaj je fotostaranje?

Na mladosten videz kože ne vpliva le starost, temveč tudi to, kako pogosto in intenzivno jo izpostavljamo soncu. UV-sevanje lahko pospeši nastanek gub, pigmentnih madežev in izgubo prožnosti še prej, kot bi te spremembe pričakovali. 

Kaj je fotostaranje in kako se razlikuje od biološkega staranja? 

Biološko, imenovano tudi kronološko staranje, je naraven proces, povezan z naraščajočo starostjo, genetskimi predispozicijami in hormonskimi spremembami. Koža se postopoma tanjša, postaja bolj suha in se počasneje obnavlja. 

Fotostaranje spada med zunanje oblike staranja. Nastane predvsem zaradi kumulativnega delovanja UVA- in UVB-sevanja. Zato je najbolj izrazito na mestih, ki so redno izpostavljena soncu – na obrazu, vratu, dekolteju, ramenih in hrbtni strani rok. 

Mehanizem poškodbe kožnega matriksa zaradi UV-sevanja 

Kožni matriks tvori podporno okolje kože. Vključuje predvsem kolagenska in elastinska vlakna ter druge snovi, ki ohranjajo čvrstost, prožnost in hidracijo tkiva. 

UVA-sevanje prodira globlje v dermis, kjer spodbuja nastanek reaktivnih kisikovih spojin in oksidativnega stresa. UVB-sevanje deluje predvsem v bolj površinskih plasteh kože in lahko neposredno poškoduje DNK celic. Obe vrsti sevanja hkrati aktivirata encime, imenovane matriksne metaloproteinaze. 

Ti encimi razgrajujejo kolagen in druge sestavine kožnega matriksa. UV-sevanje pri tem ne pospešuje le razgradnje obstoječega kolagena, temveč lahko omejuje tudi nastajanje novih kolagenskih vlaken. Posledica je postopno slabljenje podporne strukture kože. 

Posledice fotostaranja: Izguba elastičnosti in pigmentne spremembe 

Poškodbe kolagena in elastina se navzven kažejo kot izguba čvrstosti, povešanje kože ter nastanek drobnih in globljih gub. Koža je lahko videti bolj hrapava, suha in manj prožna. 

UV-sevanje vpliva tudi na delovanje melanocitov, torej celic, ki proizvajajo kožni pigment melanin. Pri njegovi neenakomerni tvorbi se lahko pojavijo pigmentni madeži, neenoten ten kože ali temnejša mesta, imenovana solarni lentigi. 

Dolgotrajne poškodbe zaradi sonca lahko povzročijo tudi razširjene kapilare ter nastanek hrapavih ali luskastih sprememb. Nove ali spreminjajoče se kožne tvorbe mora zato vedno oceniti dermatolog. 

Kako kožo od znotraj zaščititi pred negativnimi vplivi sevanja 

Osnova zaščite pred fotostaranjem sta omejitev pretiranega izpostavljanja soncu in redna uporaba širokospektralnega izdelka z zaščitnim faktorjem.  

Koža pa potrebuje tudi podporo od znotraj – dovolj beljakovin, zdravih maščob, vitaminov, mineralov in antioksidantov. Jedilnik naj zato vključuje predvsem barvito zelenjavo in sadje, ribe, oreščke, semena ter kakovostna rastlinska olja. 

Posebno pomembno vlogo imajo antioksidanti, ki pomagajo varovati celice pred oksidativnim stresom, ki ga povzroča UV-sevanje. Mednje spadajo: 

• vitamin C, ki je potreben tudi za normalno tvorbo kolagena, 

• vitamin E, ki prispeva k zaščiti celic pred oksidativnim stresom, 

• karotenoidi, na primer betakaroten, lutein ali astaksantin, 

• polifenoli, ki so naravno prisotni v sadju, zelenjavi, čaju in drugih rastlinskih živilih. 

Takšna prehrana lahko podpira naravne zaščitne mehanizme kože, vendar ne nadomesti zunanje zaščite pred UV-sevanjem. 

Viri