Imate drisko? Kako jo hitro ustaviti in kaj pomaga?

Kaj je driska?

Driska je stanje, za katero je značilno pogosto odvajanje tekočega do vodnatega blata. Z medicinskega vidika govorimo o driski, kadar oseba odvaja tekoče blato več kot trikrat na dan. Težava je lahko akutna ali kronična. Gre za odziv telesa na motnje v normalnem prebavnem procesu ali v absorpciji tekočin v črevesju. V običajnih razmerah črevesje absorbira večino vode iz hrane, pri driski pa je ta proces moten in voda se namesto tega izloča skozi blato. Poleg spremenjene konsistence blata lahko drisko spremljajo tudi drugi simptomi, kot so:

• trebušni krči,
• slabost ali bruhanje,
• napihnjenost,
• siljenje na blato brez možnosti nadzora.

V večini primerov je driska kratkotrajna (akutna) in izzveni v nekaj dneh. Če pa traja dlje kot dva tedna, govorimo o dolgotrajni driski, ki je lahko znak resnejšega zdravstvenega problema.

Kakšne so najpogostejše vzroki?

Driska je način, kako se telo poskuša znebiti škodljivih snovi – na primer bakterij, virusov ali toksinov. Driska se lahko pojavi iz različnih razlogov – od vsakodnevnih okužb do resnih kroničnih bolezni. Tukaj so najpogostejši vzroki za drisko:

Okužbe prebavil

Najpogostejši vzrok, zlasti pri otrocih in popotnikih. Povzročajo jih lahko:

• Virusi – npr. rotavirus, norovirus (pogosti v otroških kolektivih),

• Bakterije – salmonela, E. coli, campylobacter (pogosta driska zaradi hrane),

• Paraziti – npr. Giardia (še posebej ob pitju onesnažene vode).

Neprimerna ali pokvarjena hrana

Driska zaradi hrane nastane po zaužitju nepravilno termično obdelane, pokvarjene ali onesnažene hrane. Vzrok so lahko tudi eksotične jedi, na katere telo ni navajeno.

Prebavne intolerance in alergije

Nekateri ljudje ne prenašajo določenih sestavin hrane (npr. laktoza v mleku, gluten), kar lahko povzroči vodeno drisko, napihnjenost in bolečine v trebuhu.

Zdravila in antibiotiki

Nekatera zdravila, predvsem antibiotiki, lahko porušijo ravnovesje črevesne mikroflore in povzročijo pogoste driske. Podoben učinek imajo tudi odvajala, protibolečinska zdravila in kemoterapija.

Stres in psihično napetost

Psihični stres vpliva tudi na prebavo. Nervoznost, tesnoba ali kronični stres lahko privedejo do začasnih ali ponavljajočih se težav z blatom.

Kronične bolezni prebavnega sistema

Pri dolgotrajni driski je treba pomisliti tudi na:

• Sindrom razdražljivega črevesja (IBS),

• Crohnova bolezen ali ulcerozni kolitis,

• Celiakijo (neprenašanje glutena),

• Vnetja črevesja ali tumorske tvorbe.

Kako hitro zaustaviti drisko doma?

Če vas je ujela driska, predvsem nenadna, zagotovo iščete način, kako jo čim prej ustaviti. V mnogih primerih gre za akutno težavo, ki jo lahko rešimo z domačimi ukrepi brez potrebe po zdravniški pomoči. Tukaj je preverjen postopek, kaj pomaga pri driski:

Hidratacija je osnova

Pri vodeni blatu telo izgubi veliko tekočine in mineralov. Če želite zaustaviti drisko in preprečiti dehidracijo, pijte dovolj vode in nadomestite elektrolite. Priporočeni so nesladkani čaji, rižev odvar in rehidracijski napitki, kot je HypoFit, ki nadomestijo minerale in energijo.

Nežna prehrana pri driski

V prvih urah je priporočljivo, da ne jeste nič težkega in posegate po lahko prebavljivih živilih, ki ne obremenjujejo črevesja. Več o tem boste izvedeli v naslednjem delu članka.

Naravna dopolnila in zdravila proti driski

Pri driski pomagajo tudi dostopni pripravki in prehranski dodatki:

• Probiotiki – obnavljajo črevesno mikrofloro po okužbi ali antibiotikih,

• Aktivno oglje – veže toksine v črevesju,

• Prebavni encimi – primerni pri težavah s prebavo.

Počivajte in varčujte s telesom

Organizem med drisko bije boj, bodisi z okužbo, stresom ali reakcijo na hrano. Pomembno je, da si privoščite mir, veliko tekočine, počitek in nežno prehrano. Krči v trebuhu in driska bodo izzveneli v nekaj dneh.

Praktičen nasvet za potovanje

Če pogosto potujete ali imate občutljivo prebavo, si vzemite s seboj:

• Probiodom – kakovostne probiotike v kapsulah,

• HypoFit – prašek z minerali, primeren pri driski,

• FytoEnzyme Complex – pomočnik po težkih ali neznanih jedeh.

Kako dolgo traja driska?

Dolžina trajanja driske je odvisna od vzroka in splošnega zdravstvenega stanja posameznika. V večini primerov gre za kratkotrajno težavo, ki izgine v nekaj dneh, včasih pa lahko traja dlje in nakazuje resnejše stanje.

Po podatkih WHO driska prizadene do 1,7 milijarde ljudi letno.

Akutna driska

Ta tip je najpogostejši in je običajno povezan z virusno ali bakterijsko okužbo, neprimerno hrano ali stresom. Traja 1 do 3 dni, v nekaterih primerih največ do 7 dni. Pogosto se pojavi nenadoma in je spremljana z vodeno blato, včasih tudi bruhanjem in krči v trebuhu.

Dolgotrajna driska

Če driska traja dlje kot 14 dni, govorimo o dolgotrajni driski, ki je lahko povezana z:

• kroničnimi boleznimi (npr. celiakija, Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis),

• prehranskimi intolerancami,

• parazitskimi okužbami,

• motnjami pri absorpciji hranil.

Kaj jesti pri driski in čemu se izogniti?

Pravilna prehrana pri driski je ključni korak k hitri okrevanju in pomiritvi razdraženega prebavnega trakta. Medtem ko nekatere hrane lahko pomagajo učvrstiti blato in pomiriti črevesje, lahko druge prebavne težave še poslabšajo. Če vas muči vodena driska, krči v trebuhu ali pogoste driske, se osredotočite na lahko prebavljivo, nežno prehrano, ki ne obremenjuje želodca in pomaga telesu hitreje okrevati. V spodnjem pregledu boste izvedeli, kaj jesti pri driski, čemu se raje izogibati in katera živila ter dodatki res pomagajo.

Kaj jesti pri driski

• Beli riž – lahko prebavljiv, veže vodo in pomaga učvrstiti vodeno blato.

• Toast kruh, krekerji, rogljički – brez masla in dodanih maščob, idealno rahlo popečeni.

• Banane – bogate s kalijem, pomagajo nadomestiti minerale izgubljene med drisko.

• Jabolko (naribano, brez lupine) – vsebuje pektin, ki ima naravni protidrisni učinek.

• Krompir (kuhan brez masla) – lahko prebavljiv in sit.

• Korenčkova juha ali pire – nežna do črevesja, spodbuja obnovo sluznice.

• Rižev odvar ali zelenjavni jušni odvar – nadomešča tekočine in elektrolite.

Ta živila tvorijo osnovo t. i. BRAT diete (banane, riž, jabolko, toast), ki se priporoča pri akutni driski.

Čemu se izogibati pri driski

• Mlečni izdelki – lahko poslabšajo prebavo, zlasti če je zmanjšana proizvodnja laktaze.
• Mastna, ocvrta in težka hrana – obremenjuje prebavni trakt in lahko podaljša trajanje driske.
• Sladkor in sladkarije – lahko porušijo ravnovesje črevesne mikroflore in spodbudijo rast škodljivih bakterij.
• Stročnice, zelje, brokoli, čebula, česen – povzročajo napenjanje in krče v trebuhu.
• Kofein, alkohol in gazirane pijače – dražijo črevesje in povečajo izgubo tekočine.
• Polnozrnati izdelki in surova zelenjava – visoka vsebnost vlaknin je pri akutni driski lahko preveč dražeča.

Kako zdraviti drisko?

Zdravljenje driske je odvisno od njenega vzroka, oblike (akutna ali dolgotrajna) in spremljajočih simptomov. V mnogih primerih zadostuje počitek, ustrezna prehrana, zadosten vnos tekočin in podpora prebavi. Če pa gre za močno ali dolgotrajno drisko, je pomembno izbrati ciljno zdravljenje ali poiskati zdravniško pomoč.

Rehidracija

Osnovni korak pri vsaki driski je nadomestiti tekočine in minerale, ki se iz telesa izgubljajo z blatom. Dehidracija je najpogostejši zaplet, zlasti pri otrocih in starejših.

Priporočajo se čista voda, nesladkani zeliščni čaji (meta, kamilica), rehidracijske raztopine ali elektrolitske pijače, npr. HypoFit.

Podporna dieta

Osredotočite se na to, kaj jesti pri driski, kot smo omenili zgoraj – lahko prebavljiva hrana, kot so riž, banane, krekerji, jabolka brez lupine in zelenjavne juhe.

Probiotiki in prehranska dopolnila

Pri infekcijskih ali z antibiotiki povzročeni driski pomagajo probiotiki, ki obnavljajo porušeno črevesno mikrofloro. Priporočamo izdelke:

• Probiodom – probiotiki za podporo zdrave črevesne mikroflore.
• FytoEnzyme Complex – pri prebavnih težavah in počasnem delovanju trebušne slinavke.

Zdravljenje z zdravili

Po potrebi lahko posežemo po zdravilih brez recepta:

• zdravilih, ki začasno upočasnijo gibanje črevesja (primerni za akutna stanja, ne pa pri infekcijah),
• aktivnem oglju – veže toksine in pomaga pri vodeni driski,
• naravni glini, ki ščiti črevesno sluznico in veže škodljive snovi.

Uspešno zdravljenje driske temelji na hitrem ukrepanju. Če pa se stanje ne izboljša ali se driska opakovano vrača, ne gre več za običajen prebavni odziv, temveč za znak, da telo potrebuje strokovni pregled.

Kdaj je driska znak resnejše težave?

Čeprav je driska pogosto le prehoden prebavni problem, obstajajo situacije, ko lahko opozarja na resnejšo bolezen ali zdravstveno stanje, ki zahteva zdravniško oskrbo. Kdaj obiskati zdravnika?

Dolgotrajna ali pogosta driska

Če driska traja več kot 14 dni ali se redno ponavlja, je lahko znak kroničnih vnetnih črevesnih bolezni (kot so Crohnova bolezen ali ulcerozni kolitis), celiakije, prehranskih intoleranc ali parazitskih okužb. Takšna dolgotrajna driska vedno zahteva zdravniški pregled.

Prisotnost krvi ali sluzi v blatu

Kri ali izrazita sluz v blatu lahko pomenita vnetje, okužbo ali resnejše bolezni prebavil, kot so razjede ali rakava obolenja.

Dehidracija

Zlasti pri otrocih, starejših osebah in kroničnih bolnikih lahko vodena driska hitro vodi v dehidracijo. Znaki vključujejo suha usta, omotico, šibkost, zmanjšano uriniranje in omedlevico. Ob teh znakih je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

Visoka vročina nad 39 °C

• Virusni gastroenteritis (npr. rotavirus, norovirus) – pogost pri otrocih in odraslih,
• Bakterijska okužba (npr. Salmonella, Shigella, Campylobacter, E. coli) – pogosto zaradi kontaminirane hrane ali vode,
• Parazitska okužba – redkejša, a mogoča (npr. Giardia),
• Popotniška driska – če ste se nedavno vrnili iz tujine,
• Zastrupitev s hrano – nenadna driska in vročina po zaužitju okužene hrane.

Driska po potovanju ali pri oslabljeni odpornosti

Če se driska po zaužitju hrane ali po vrnitvi iz tujine poslabša ali vztraja, je lahko posledica okužbe ali parazitskega obolenja, ki zahteva zdravniško diagnostiko in zdravljenje.

Kako preprečiti drisko in kaj storiti med potovanjem?

Preprečevanje driske je pogosto enostavnejše kot njeno zdravljenje. Še posebej med potovanji v tujino, kjer se srečamo z novimi bakterijami, živili in higienskimi pogoji, je pomembno poznati nekaj preverjenih nasvetov, ki pomagajo preprečiti prebavne težave.

• Osnovna pravila preventive
  Pomembna je skrbna higiena rok, zlasti pred jedjo in po uporabi stranišča. Izogibajte se uživanju surove ali premalo toplotno obdelane hrane, saj je lahko vir okužbe. Pijte le ustekleničeno ali prekuhano vodo in se izogibajte ledu v pijačah, če niste prepričani o njegovem izvoru.
• Prehrana in pijača na poti
  Na potovanjih je priporočljivo uživati lahko prebavljiva živila in se izogibati lokalnim specialitetam neznanega izvora. Izbirajte restavracije ali stojnice z dobrim ugledom. Če imate občutljivo prebavo, si pred in med potovanjem privoščite probiotike, ki pomagajo ohranjati zdravo črevesno mikrofloro.
• Prehranska dopolnila za podporo prebavi med potovanjem
  Probiotiki pomagajo zaščititi prebavni trakt pred okužbami in podpirajo hitrejše okrevanje po prebavnih težavah. HypoFit je odlična pijača za nadomeščanje tekočin in mineralov, če kljub previdnosti pride do blage driske.
• Izogibajte se stresu in utrujenosti
  Stres in utrujenost lahko poslabšata prebavne težave, vključno s pogostejšimi driskami. Poskrbite za dovolj počitka in se med potovanjem trudite ohranjati miren ritem.
• Prva pomoč pri driski na poti
  Če se pojavi nenadna driska zaradi hrane, je pomembno takoj začeti s hidracijo in lahko dieto. Na trgu so na voljo tudi zdravila brez recepta proti driski, ki pomagajo ublažiti simptome in preprečiti dehidracijo.

Z upoštevanjem teh preprostih pravil lahko znatno zmanjšate tveganje za neprijetno drisko med potovanjem in ste hkrati pripravljeni, če se vendarle pojavi. Če niste prepričani, kako zaustaviti drisko, ne pozabite na kakovostna prehranska dopolnila – ta lahko pospešijo okrevanje in ublažijo njen potek.