Nimam časa: Glavni dejavnik neaktivnega življenjskega sloga
„Eden glavnih razlogov za upad telesne aktivnosti pri Slovencih, predvsem pri ženskah in starejših ljudeh, je kombinacija sedečega življenjskega sloga, delovne obremenjenosti ter pomanjkanja motivacije ali dostopa do primernih telesnih dejavnosti,“ pojasnjuje Zuzana Chovancová, nutricionistka pri podjetju Kompava.
Pri starejših ljudeh po njenih besedah pogosto pomembno vlogo igra tudi zdravstveno stanje, bolečine v sklepih, strah pred poškodbami ali socialna izolacija. „Ženske so lahko dodatno obremenjene z oskrbo družine ali gospodinjstva in preprosto nimajo časa za gibanje,“ dodaja.
Njenim besedam pritrjujejo tudi rezultati raziskave. Respondenti so navedli, da je najpogostejša ovira za ukvarjanje s športom prav pomanjkanje časa. Glavno težavo v tem vidi kar 43,4 % vprašanih. Za tretjino (30,5 %) je ovira zdravstveno stanje, 21,1 % pa jih ovira pomanjkanje motivacije.
Motivacijo za šport lahko sproži že majhna sprememba dnevne rutine. „Ko človek začne bolje spati, redno jesti in čutiti več energije, se pogosto naravno pojavi tudi večja želja po gibanju. Pomagala pa lahko tudi sprememba prehrane – ne zaradi hujšanja, ampak zato, da se bolje počutimo sami s seboj,“ opisuje Zuzana Chovancová. Ljudje, ki se počutijo lažje in bolj vitalno, imajo namreč večjo željo po gibanju. Zelo pomaga, če najdejo gibanje, ki jih vsaj malo veseli. „Telo se giblje – in to je bistveno.“
Premalo gibanja = veliko bolezni
Po dolgoročnem mnenju Zuzane Chovancové pomanjkanje gibanja vodi do številnih resnih zdravstvenih posledic in povečuje tveganje za kronične bolezni, kot so diabetes tipa 2, srčno-žilne bolezni in visok krvni tlak. Lahko povzroča tudi duševne težave in splošno poslabšanje kakovosti življenja. „Fizična neaktivnost prispeva tudi k izgubi mišične mase, slabši ravnotežju in povečani nevarnosti padcev pri starejših. Prav tako lahko pride do upada imunosti in daljšega okrevanja po boleznih,“ opozarja.
Rešitev po njenem mnenju je spodbujanje gibanja že v mladosti, ustvarjanje dostopnega okolja za aktiven življenjski slog in povečanje ozaveščenosti o pomenu tudi zmerne vsakodnevne aktivnosti za zdravje. „Ne gre le za motivacijo k gibanju s športom, temveč tudi za preproste vsakodnevne dejavnosti, kot so sprehodi, delo na vrtu ali ples. Tudi majhna, a redna aktivnost lahko močno vpliva na fizično in psihično zdravje,“ apelira.
Če zunanje aktivnosti, potem kolesarjenje in pohodništvo
Po drugi strani se Slovenci, ko se ukvarjajo s telesno aktivnostjo na prostem, najpogosteje odločajo za kolesarjenje. Na kolo redno sede petina anketirancev. Takoj za kolesarjenjem sledi pohodništvo, ki ga redno prakticira 15 % prebivalcev.
„Gre za telesne dejavnosti, ki so dostopne, ne zahtevajo posebne opreme in omogočajo stik z naravo, kar ljudje po obdobju povečanega stresa in sedečega načina življenja zelo cenijo. Ta trend velja za vse starostne skupine, tudi za starejše, ki v pohodništvu pogosto najdejo ne le obliko gibanja, temveč tudi priložnost za socializacijo in duševni počitek,“ opisuje Zuzana Chovancová.
Opozori pa tudi na en pomemben dejavnik – pohodništvo je vikend aktivnost, ki ji sledi celotedenski sedeči način življenja. „Zato je pomembno, da ga dopolnimo z redno in zmerno intenzivno telesno aktivnostjo. Na primer vsakodnevnim hojo, lahkim krepitvenim vajam ali vajam za ravnotežje in prožnost,“ dodaja strokovnjakinja iz Kompave.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča vsaj 150 minut zmerno intenzivne aerobne aktivnosti tedensko, kar ustreza na primer hitri hoji 30 minut petkrat na teden.
Motivacija za gibanje je predvsem zdravje in kondicija
Slovenci so v raziskavi prav tako povedali, da so glavne motivacije za gibanje na prostem zanje zdravje in kondicija (33,7 %). Sprostitev in psihično dobro počutje v športu išče 27,4 % anketirancev, 14 % pa jih motivira hujšanje ali ohranjanje telesne teže.