Čustveni stres: Kaj ga povzroča in kako vpliva na telo in duševnost?

Kaj je kronični stres in kako nastane?

Stres je naraven odziv na zahtevno ali ogrožajočo situacijo. Kratkoročno pomaga usmeriti energijo in se hitreje odzvati. Težava nastane, ko napetost vztraja, se ponavlja in med posameznimi obremenitvami ni dovolj prostora za okrevanje. Takrat govorimo o kroničnem ali dolgotrajnem stresu.

Kaj se dogaja v telesu pri dolgotrajnem stresu?

Ob stresu se aktivirata simpatični živčni sistem in os hipotalamus – hipofiza – nadledvične žleze. Telo sprošča adrenalin, noradrenalin in kortizol, srčni utrip se pospeši, energija pa se preusmeri k funkcijam, potrebnim za obvladovanje trenutne obremenitve.

Katere situacije lahko vodijo v kronični stres?

Dolgotrajnega stresa ne povzroči nujno en sam dramatičen dogodek. Pogosto nastane zaradi kombinacije preobremenjenosti pri delu, finančnih težav, skrbi za bližnjega, sporov v odnosih, kronične bolezni, negotovosti ali pomanjkanja počitka.

Vir je lahko tudi notranji stres: perfekcionizem, pretirane zahteve do sebe, nenehno razmišljanje o težavah ali občutek, da morate imeti vse pod nadzorom. Odločilno ni le to, kaj se dogaja, temveč tudi, kako situacijo dojemamo in kakšne možnosti podpore imamo.

Kakšni so simptomi kroničnega stresa?

Znaki stresa so pri vsakem posamezniku drugačni in se pogosto razvijajo neopazno. Številni imajo lahko tudi drug vzrok, zato vztrajajočih ali vse hujših težav ne smemo samodejno pripisovati le stresu.

Duševni in čustveni simptomi

Kronični stres se pogosto najprej pokaže s spremembami razpoloženja, razmišljanja ali vedenja. Človek se pri tem morda ne zaveda takoj, da je za njegovimi težavami lahko prav dolgotrajna duševna napetost.

Eden od teh znakov še ne pomeni nujno kroničnega stresa. Pomembno je predvsem, kako dolgo težave trajajo, ali se pojavljajo skupaj in v kolikšni meri posegajo v vsakdanje življenje.

Telesni simptomi kroničnega stresa

Med fiziološke znake stresa spadajo utrujenost, glavoboli, napetost v zatilju in ramenih, pospešen srčni utrip, potenje ali občutek pritiska v prsih. Pogoste so tudi težave z uspavanjem, pogosto prebujanje in občutek, da spanec ni prinesel pravega počitka.

Kaj povzroča kronični stres v organizmu?

Dolgotrajen stresni odziv ne vpliva le na duševnost. Živčni, hormonski, imunski in prebavni sistem med seboj komunicirajo, zato se lahko preobremenitev enega sistema pokaže na več področjih.

Vpliv na živčni sistem

Organizem lahko ostane v stanju povečane budnosti tudi takrat, ko neposredna nevarnost mine. To se lahko pokaže kot napetost, preobčutljivost za dražljaje, težave s pozornostjo ali težje umirjanje po napornem dnevu.

Vpliv na imunski sistem in prebavo

Kratkotrajen stresni odziv lahko začasno mobilizira imunski sistem, kronični stres pa lahko moti njegovo uravnavanje. To ne pomeni, da vsak človek pod stresom samodejno zboli, vendar lahko dolgotrajna obremenitev vpliva na vnetne in obrambne procese.

Prek osi možgani – črevo lahko stres spreminja gibljivost prebavil in zaznavanje bolečine. Pri občutljivih ljudeh lahko tako poslabša že obstoječe prebavne težave.

Kakšna je razlika med kratkotrajnim in kroničnim stresom?

Kratkotrajni stres ima jasen začetek in po razrešitvi situacije običajno popusti. Začasno lahko poveča pozornost in zmogljivost, na primer pred izpitom, predstavitvijo ali športnim nastopom.

Kakšne so lahko posledice dolgotrajnega stresa?

Dolgotrajni stres lahko poslabša že obstoječe zdravstvene težave in je povezan z večjim tveganjem za motnje spanja, tesnobne in depresivne težave, glavobole, prebavne težave ter neugodne kardiometabolne spremembe.

Posledice ne nastajajo le zaradi delovanja stresnih hormonov. Vlogo ima tudi to, da pod pritiskom pogosteje zanemarjamo gibanje, redne obroke, družabne odnose in spanje. Nekateri ljudje hkrati povečajo uživanje alkohola, nikotina ali drugih snovi.

Kako obvladovati kronični stres?

Obvladovanje stresa ne pomeni odpravljanja vseh zahtevnih situacij. Cilj je zmanjšati nepotrebno obremenitev, okrepiti sposobnost okrevanja in pravočasno opaziti, da lastne strategije ne zadostujejo več.

Katera prehranska dopolnila lahko podprejo organizem ob stresu?

V zahtevnih obdobjih so lahko ustrezno izbrana prehranska dopolnila praktičen del skrbi za telo in duševno počutje. Pomagajo dopolniti hranila, pomembna za pravilno delovanje živčnega sistema, energijsko presnovo in zmanjševanje utrujenosti.

Magnezij in vitamini skupine B

Magnesium Chelate + B6

Prikaži

B-Complex Extra

Prikaži

Druge snovi in dopolnila glede na individualne potrebe

Če občutite ali potrebujete	Primeren izdelek	Zakaj ga vključiti
Utrujenost, izčrpanost, mišično napetost ali povečano telesno obremenitev	Magnesium Chelate + B6 V košarico	Vsebuje magnezij v obliki bisglicinata in vitamin B6. Magnezij podpira živčni sistem in mišice ter prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.
Zahtevno delovno obdobje, pomanjkanje energije ali neredno prehrano	B-Complex Extra V košarico	Združuje osem vitaminov skupine B z vitaminoma C in E. Izbrani vitamini skupine B podpirajo energijsko presnovo, duševne funkcije in živčni sistem.
Dolgotrajno duševno ali telesno obremenitev in iščete adaptogeno podporo	Ashwagandha Plus V košarico	Vsebuje izvleček korenine ašvagande, standardiziran na 5 % vitanolidov, in BioPerine®. Primeren je za vključitev v režim ljudi, ki želijo podpreti odpornost v zahtevnem obdobju.
Večerni nemir, duševno izčrpanost ali moteno spalno rutino	Tryptophan B+ V košarico	Združuje L-triptofan z vitaminoma B6 in B3, ki prispevata k pravilnemu delovanju živčnega sistema in duševnih funkcij.
Nizek vnos mastnih rib in dolgoročno podporo možganom in srcu	Omega 3 TG Premium V košarico	Vsebuje koncentrirani EPA in DHA v trigliceridni obliki. DHA prispeva k ohranjanju pravilnega delovanja možganov, EPA in DHA pa podpirata delovanje srca.

Kdaj poiskati strokovno pomoč?

Strokovno pomoč je smiselno poiskati takrat, ko kronični stres traja dlje časa, se postopoma slabša ali začne izrazito vplivati na vsakdanje življenje. Obrnete se lahko na splošnega zdravnika, psihologa ali psihiatra, ki vam bodo pomagali odkriti vzrok težav in predlagali ustrezen pristop.

Iskanje pomoči ni znak šibkosti. Nasprotno, pravočasno ukrepanje lahko prepreči, da bi se dolgotrajni stres še poglabljal ter negativno vplival na duševno in telesno zdravje.

Avtor članka

Dipl. fyz. Martin Minárech

Vodja diagnostike in izobraževanja Kompava

Kot izkušen fizioterapevt, svetovalec za zdravje in strokovnjak za zdravstveno diagnostiko z več kot 20 leti prakse strankam pomaga odkrivati vzroke zdravstvenih težav in iskati učinkovite rešitve. Fizioterapijo, sodobno diagnostiko in prehrano povezuje v celosten pristop, ki podpira zdravje, zmogljivost in dolgoročno vitalnost.

Viri