Ali se je treba bati sukraloze? Poglejmo dejstva in dejanske količine

Kaj je sukraloza in zakaj se dodaja živilom

Sukraloza je intenzivno sladilo, označeno kot E955. Pridobiva se s spremembo molekule saharoze, torej običajnega sladkorja, pri čemer ima nastala snov povsem drugačne lastnosti. Je približno 600-krat slajša od sladkorja, zato za doseganje sladkega okusa zadostuje zelo majhna količina.

Oznaka »sintetična« sama po sebi ne pove, ali je snov varna ali nevarna. Varnost se ocenjuje glede na njene lastnosti, presnovo, rezultate toksikoloških in kliničnih študij ter predvsem glede na količino, ki ji je človek dejansko izpostavljen.

Pri sukralozi je odločilna količina

Število, navedeno brez konteksta, se lahko zdi veliko ali majhno, odvisno od tega, kako ga predstavimo. Zato je koristno primerjati 7 mg sukraloze v enem odmerku proteina z vrednostjo sprejemljivega dnevnega vnosa.

Kaj pomeni sprejemljivi dnevni vnos ADI?

ADI, iz angleškega izraza Acceptable Daily Intake, označuje količino snovi, ki jo lahko človek po trenutnih ocenah uživa vsak dan vse življenje brez pomembnega tveganja za zdravje. Izraža se na kilogram telesne mase.

ADI ni priporočeni odmerek, ki bi ga morali poskušati doseči. Prav tako ni natančna meja, po katere enkratni prekoračitvi bi snov samodejno postala strupena. Uporablja se kot konzervativno določeno vodilo za ocenjevanje dolgotrajne izpostavljenosti.

Kaj se s sukralozo dogaja v telesu

Sukraloza se v organizmu ne obnaša kot običajni sladkor. Velik del zaužite količine preide skozi prebavila, ne da bi se absorbiral, in se izloči z blatom. Absorbirani del se nato večinoma izloči z urinom, pretežno v nespremenjeni obliki.

Sladek okus hkrati samodejno ne pomeni enakega presnovnega odziva, kot ga povzroči sladkor. Raziskave vpliva sukraloze na glukozo in inzulin pa v vseh pogojih ne prinašajo povsem enakih rezultatov. Kratkoročne študije pogosto niso ugotovile pomembnega učinka, medtem ko so nekatere študije pri določenih odmerkih in skupinah ljudi zaznale spremembe v odzivu na glukozo ali inzulin.

Kaj pa črevesni mikrobiom?

Črevesni mikrobiom je ena najpogosteje obravnavanih tem, povezanih s sladili. Na spletu pa se vsa sladila pogosto obravnavajo kot ena skupina, čeprav imajo različne kemijske lastnosti in se lahko v organizmu obnašajo različno.

Tudi rezultati študij o sukralozi niso enotni. V eni nadzorovani študiji pri zdravih odraslih sedemdnevno uživanje 780 mg sukraloze na dan ni spremenilo spremljanih parametrov nadzora glikemije niti sestave mikrobioma na ravni glavnih bakterijskih skupin. Druge raziskave so pri nižjih odmerkih zaznale individualne spremembe mikrobioma in odziva na glukozo.

Iz razpoložljivih podatkov zato ni mogoče pošteno sklepati niti, da sukraloza vedno škoduje mikrobiomu, niti, da v nobenih okoliščinah ne more imeti nobenega biološkega učinka. Rezultati so odvisni od odmerka, trajanja uživanja, sestave prehrane, preučevane populacije in načina ocenjevanja mikrobioma.

Varna ne pomeni neomejena

Trditev, da sukraloza pri trenutno dovoljenih načinih uporabe velja za varno, ne pomeni, da je moramo zaužiti čim več. Sladilo ni zdravju koristna snov, pri kateri bi večji vnos prinašal večjo korist. Ima predvsem praktično funkcijo: omogoča doseganje sladkega okusa z bistveno manjšo količino snovi in brez primerljivega odmerka sladkorja.

Zaključek: Več konteksta, manj strahu

Ob pogledu na etiketo lahko oznaka E955 zveni manj prijazno kot beseda sladkor. Kemijsko ime pa ne določa stopnje tveganja za zdravje. Veliko pomembneje je vedeti, koliko določene snovi izdelek vsebuje in kako je ta količina videti v primerjavi z vrednostmi, ki se uporabljajo pri ocenjevanju varnosti.

Viri