Kaj je oksidativni stres?

Oksidativni stres spada med pomembne dejavnike, ki vplivajo na stanje celic in na splošno delovanje organizma. Nastane takrat, ko se poruši ravnovesje med nastajanjem škodljivih reaktivnih snovi in sposobnostjo telesa, da jih nevtralizira. Ta proces je povezan z vsakodnevnimi vplivi okolja in življenjskega sloga, zato je pomembno razumeti njegove vzroke, znake ter možnosti, kako ga preprečevati.

Kaj je oksidativni stres in kako vpliva na zdravje celic?

Oksidativni stres je stanje, pri katerem v telesu nastane neravnovesje med nastajanjem škodljivih molekul in sposobnostjo organizma, da jih nevtralizira. Gre predvsem za reaktivne kisikove spojine (ROS) in druge proste radikale, ki lahko poškodujejo celice, če jih je preveč.

V normalnih okoliščinah se telo s temi snovmi zna spoprijeti s pomočjo antioksidativnih zaščitnih mehanizmov. Težava nastane takrat, ko škodljive molekule prevladajo nad to zaščito.

Njegova nevarnost je v tem, da lahko poškoduje osnovne dele celic — celične membrane, beljakovine in DNA. To pomeni, da celica ne deluje tako, kot bi morala, se slabše obnavlja in v nekaterih primerih lahko celo odmre. Če se takšno stanje ponavlja dolgoročno, ne vpliva le na posamezne celice, temveč lahko postopoma prizadene tudi celotne organe in sisteme v telesu.

Oksidativni stres torej pomeni, da so celice dolgoročno pod prekomernim pritiskom škodljivih snovi, kar lahko postopoma poslabša njihovo stanje in splošno zdravje organizma.

Glavni znaki oksidativnega stresa na koži in v organizmu

Oksidativni stres se običajno ne kaže z enim natančno določenim simptomom. Gre bolj za proces, ki se dolgoročno odraža na stanju kože in na splošnem delovanju organizma. Njegovi učinki se zato pogosto pokažejo postopoma in v različnih oblikah.

Na koži je oksidativni stres najpogosteje povezan s prezgodnjim staranjem kože. Reaktivne kisikove spojine poškodujejo kožne celice, predvsem keratinocite in fibroblaste, ki so pomembni za njeno obnovo, čvrstost in prožnost. Hkrati pospešujejo razgradnjo kolagena in elastina, torej snovi, ki ohranjajo kožo čvrsto in elastično. Posledica je lahko izguba prožnosti, nastanek gub, bolj utrujen videz kože in neenakomerna pigmentacija. To stanje je značilno predvsem pri tako imenovanem foto-staranju, torej prezgodnjem staranju kože, ki ga povzroča predvsem UV-sevanje.

Oksidativni stres, ki ga povzroča UV-sevanje, hkrati spodbuja tudi vnetne procese v koži. Koža postane bolj občutljiva, hitreje se razdraži, poslabša pa se tudi njena zaščitna oziroma barierna funkcija. Pojavijo se lahko rdečina, večja občutljivost ali razdraženost. 

V okviru celotnega organizma se oksidativni stres pogosto kaže manj opazno, a zato bolj dolgoročno. Človek lahko občuti utrujenost, nižjo telesno zmogljivost in počasnejšo regeneracijo, kar je povezano s poškodbami mitohondrijev in mišičnih celic. Mitohondriji so za celice zelo pomembni, saj zagotavljajo tvorbo energije.

Zakaj je oksidativni stres tihi sprožilec prezgodnjega staranja?

Oksidativni stres velja za tihi sprožilec prezgodnjega staranja zato, ker deluje neopazno, vendar dolgoročno poškoduje celice v celotnem organizmu. Reaktivne kisikove spojine poškodujejo DNA, beljakovine in lipide, s čimer poslabšujejo sposobnost celic, da pravilno delujejo, se obnavljajo in se odzivajo na obremenitve. Postopoma se tako slabša kakovost tkiv, regeneracija se upočasni, organizem pa je bolj dovzeten za različne motnje.

Hkrati oksidativni stres spodbuja tudi kronično vnetje, kar celoten proces še dodatno poglablja. Tako nastane stanje, pri katerem se celice in organi obrabljajo hitreje, kot je naravno.

Vzroki nastanka: Kateri zunanji dejavniki najbolj poškodujejo celice?

Čeprav majhna količina reaktivnih kisikovih spojin (ROS) v celicah nastaja naravno pri dihanju in imunskem odzivu, do oksidativnega stresa vodi predvsem kombinacija okoljskih in življenjskih dejavnikov, ki nastajanje ROS močno povečajo ali oslabijo antioksidativno zaščito. Sem sodijo predvsem:

1. UV-sevanje in druge oblike sevanja

UV-sevanje spodbuja nastajanje reaktivnih kisikovih spojin, ki poškodujejo DNA, beljakovine in celične membrane. Dolgotrajna izpostavljenost pospešuje staranje celic in povečuje tveganje za njihove poškodbe.

2. Onesnažen zrak

Drobni prašni delci, ozon in druge škodljive snovi obremenjujejo organizem in spodbujajo nastanek oksidativnega stresa. Negativno vplivajo predvsem na dihalni sistem, žile in kožo.

3. Kajenje in cigaretni dim

Cigaretni dim vsebuje veliko količino prostih radikalov in drugih škodljivih snovi. Hkrati oslabi naravno antioksidativno zaščito telesa, s čimer poveča poškodbe celic.

4. Kemične snovi iz okolja

Pesticidi, topila, industrijske kemikalije in druge strupene snovi lahko motijo celične procese ter spodbujajo nastajanje škodljivih reaktivnih snovi.

5. Neprimerna prehrana in alkohol

Prehrana, bogata s sladkorji, nezdravimi maščobami in industrijsko predelanimi živili, povečuje presnovno obremenitev organizma. Tudi pretiran vnos alkohola spodbuja nastanek oksidativnega stresa in oslabi celice.

6. Psihični stres in pomanjkanje spanja

Dolgotrajen stres in nekakovosten spanec porušita ravnovesje v organizmu, spodbujata vnetne procese in zmanjšujeta sposobnost telesa za regeneracijo ter zaščito pred oksidativnimi poškodbami.

7. Nezdrav življenjski slog

Sedeč način življenja, pomanjkanje gibanja in na splošno neustrezne navade lahko povečujejo oksidativno obremenitev organizma in prispevajo k hitrejšim poškodbam celic.

Oksidativni stres in zdravljenje: Kako telo vrniti nazaj v ravnovesje?

Z vidika delovanja organizma pomeni obvladovanje oksidativnega stresa prizadevanje za obnovitev ravnovesja med nastajanjem škodljivih reaktivnih snovi in sposobnostjo telesa, da jih nevtralizira. Pomemben korak je predvsem omejevanje dejavnikov, ki oksidativni stres po nepotrebnem povečujejo. Čim manj je telo izpostavljeno tem zunanjim vplivom, tem manjša je tudi njegova skupna oksidativna obremenitev. Velik pomen ima tudi zaščita naravnih obrambnih mehanizmov celic, zlasti njihove sposobnosti obvladovanja vsakodnevnih obremenitev in ohranjanja stabilnega notranjega okolja.

K obnovi tega ravnovesja pomembno prispeva tudi življenjski slog. Osnovo predstavlja raznolika in uravnotežena prehrana, bogata s sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi izdelki, stročnicami, oreščki in drugimi naravnimi viri antioksidantov. Pomembni so tudi redna telesna dejavnost, kakovosten spanec in boljše obvladovanje stresa, saj prav ti dejavniki podpirajo naravne regenerativne in zaščitne procese organizma. V nekaterih primerih je lahko smiselna tudi podpora v obliki prehranskih dopolnil, zlasti če prehrana ni dovolj raznolika ali je organizem dolgoročno bolj obremenjen.

Viri