Vsebina
Kaj je serrapeptaza in zakaj vzbuja vse več pozornosti?
Serrapeptaza je encim, znan po svoji proteolitični aktivnosti – torej po sposobnosti razgradnje beljakovinskih struktur. V zadnjih letih vzbuja vse več pozornosti predvsem zaradi svojega neobičajnega izvora in specifične encimske aktivnosti.
Od kod izvira serrapeptaza in kako jo pridobivajo?
Serrapeptaza je prvotno povezana s sviloprejko. V njenem prebavnem traktu se nahaja mikroorganizem Serratia E-15, ki proizvaja ta specifični encim. Prav ta omogoča gosenici, da raztopi izjemno trden svileni kokon in se iz njega prebije na prosto.
Danes serrapeptaze ne pridobivajo neposredno iz sviloprejk. Proizvaja se s kontrolirano fermentacijo, pri kateri mikroorganizme, sposobne proizvajati ta encim, gojijo v primernem okolju, pogosto na rastlinskem substratu. Tak način proizvodnje omogoča pridobivanje serrapeptaze v standardizirani obliki, pri kateri se spremlja predvsem njena encimska aktivnost.
Proteolitični encim: »škarje« za beljakovine
Serrapeptaza spada med proteolitične encime. Ti encimi delujejo na beljakovinske strukture in jih lahko razgradijo na manjše dele.
Encim serrapeptaza deluje predvsem na beljakovinske strukture, ki so odmrle, spremenjene ali preprosto ne opravljajo več svoje funkcije. Med takšne strukture lahko spadajo različne beljakovine, peptidi ter spremenjene ali denaturirane beljakovinske strukture.
Beljakovino si lahko predstavljamo kot dolgo verigo, sestavljeno iz manjših delov. Serrapeptaza lahko nekatere vezi med temi členi »prereže« in jih razdeli na krajše odseke. Prav zaradi te funkcije jo pogosto primerjamo s »škarjami«.
Zakaj proteolitični encimi ne delujejo enako na vse beljakovine?
Beljakovine z nepoškodovano, naravno strukturo so del uravnavanega okolja, v katerem je encimska aktivnost naravno nadzorovana. Njihove vezi poleg tega za proteolitične encime morda niso preprosto dostopne.
Nasprotno pa odmrle in poškodovane beljakovine nimajo več enake zaščite. Njihova struktura je pogosto spremenjena ali poškodovana, zato so proteolitičnim encimom dostopnejše.
V čem se serrapeptaza razlikuje od klasičnih prebavnih encimov?
Klasični prebavni encimi delujejo neposredno v želodcu in črevesju, kjer pomagajo razgrajevati hrano na manjše dele, ki jih lahko organizem nato absorbira in uporabi. Ko opravijo svojo nalogo, ostanejo del prebavnega procesa.
Mehanizem delovanja serrapeptaze pa je drugačen. Medtem ko klasični prebavni encimi svojo nalogo opravljajo neposredno v prebavnem traktu, je pri serrapeptazi cilj ohraniti njeno encimsko aktivnost tudi po prehodu skozi želodec. Zato je formulirana tako, da je odporna proti kislemu okolju želodca in se sprosti šele v tankem črevesu.
Kaj pomeni encimska aktivnost in od česa je odvisna?
Pri serrapeptazi ni pomembno le število miligramov v kapsuli. Veliko več o njeni učinkovitosti pove encimska aktivnost – torej sposobnost encima, da razgrajuje beljakovinske vezi. Najpogosteje je izražena v enotah SPU (Serratiopeptidase Units), ki predstavljajo moč encima.
Kako stabilnost encima vpliva na učinkovitost izdelka?
Encim je občutljiva beljakovinska molekula, ki lahko deluje le, če ohrani svojo strukturo. Zato je pomembno ustvariti pogoje, v katerih lahko ohrani svojo funkcionalnost ne le med proizvodnjo in shranjevanjem, temveč tudi med prehodom skozi prebavni trakt.
Na končno aktivnost serrapeptaze vplivajo:
- ●Zaščita pred želodčno kislino: Kislo okolje želodca lahko poruši strukturo encima, še preden ta doseže črevesje. Zato je pomembna enterična ali gastrorezistentna oblika, ki se ne raztopi v želodcu, temveč šele v tankem črevesu.
- ●Temperatura in vlaga: Visoka temperatura in vlažno okolje lahko pospešita denaturacijo encima ter zmanjšata njegovo aktivnost.
- ●Formulacija in način obdelave: Na stabilnost vplivajo tudi uporabljene pomožne snovi, nosilec in tehnologija proizvodnje. Nežno kapsuliranje in primerne stabilizacijske sestavine pomagajo ohraniti aktivnost encima.
Serrapeptaza in nattokinaza: Kakšna je razlika med njima?
Serrapeptaza in nattokinaza spadata med encime, ki lahko razgrajujejo beljakovinske strukture. Njuno glavno področje delovanja pa je različno. Serrapeptaza deluje širše in deluje na različne spremenjene ali nepotrebne beljakovinske strukture. Nattokinaza pa je usmerjena predvsem na fibrin.
Priporočamo
Nattokinase Plus
Nattokinase Plus vsebuje nattokinazo NSK-SD®, proteolitični encim, pridobljen s fermentacijo soje. Njena encimska aktivnost je povezana predvsem s fibrinom in v eni kapsuli dosega 2.000 FU.
Proteolitični in fibrinolitični encim
Izraz proteolitični označuje encim, ki razgrajuje beljakovine na manjše fragmente. Gre za širšo skupino encimov, v katero spadata tako serrapeptaza kot nattokinaza.
Fibrinolitični encim je specializirana vrsta proteolitičnega encima, ki je usmerjena predvsem na fibrin. Nattokinaza spada prav med fibrinolitične encime.
Pogosta vprašanja (FAQ)
Kaj je serrapeptaza?+
Serrapeptaza je proteolitični encim, torej encim, ki lahko razgrajuje peptidne vezi v beljakovinah.
Kako deluje serrapeptaza?+
Serrapeptaza razgrajuje večje beljakovinske strukture na manjše dele. Njeno delovanje je usmerjeno predvsem na poškodovane, odmrle ali spremenjene beljakovinske ostanke.
Kaj pomeni SPU pri serrapeptazi?+
SPU oziroma Serratiopeptidase Units izražajo encimsko aktivnost serrapeptaze. Ta podatek označuje moč encima in je pri primerjavi izdelkov pomembnejši od samega števila miligramov.
Kakšna je razlika med serrapeptazo in nattokinazo?+
Serrapeptaza deluje na širši spekter spremenjenih beljakovinskih struktur v tkivih. Nattokinaza pa je usmerjena predvsem na fibrin.
Avtorica članka
Mgr. Kristína Janíková
Produktna specialistka
Farmacevtka z izkušnjami iz lekarniške prakse, ki se trenutno posveča razvoju prehranskih dopolnil, strokovnemu svetovanju strankam in diagnostiki v centru Kompava Metflex. Pri svojem delu povezuje strokovno znanje s področij farmacije, prehrane in preventive z resničnimi potrebami ljudi, ki jih vsakodnevno spoznava prek diagnostičnih pregledov in individualnih posvetov. Njen cilj je ponujati praktične rešitve, ki temeljijo na znanstvenih spoznanjih ter ljudem pomagajo dolgoročno podpirati zdravje in vitalnost.
