Kaj je kortizol?

Kaj je kortizol in zakaj ga telo proizvaja?

Hormon kortizol je del regulacijskega sistema, imenovanega os hipotalamus – hipofiza – nadledvični žlezi. Hipotalamus pošlje signal hipofizi, ki sprosti hormon ACTH. Ta nato spodbuja nadledvični žlezi, da proizvajata kortizol.

Telo ga proizvaja, da lahko:

• zagotovi dovolj energije med obroki in med obremenitvijo,

• se odziva na psihični in fizični stres,

• vzdržuje krvni tlak in delovanje srčno-žilnega sistema,

• uravnava vnetni in imunski odziv,

• prilagodi presnovo bolezni, poškodbi ali intenzivnemu gibanju.

Proizvodnja kortizola se čez dan naravno spreminja. Njegova raven začne naraščati v zadnjih urah spanja, najvišja je običajno zjutraj in nato postopoma upada. Najnižje vrednosti se navadno izmerijo pozno zvečer ali okoli polnoči.

Kakšne učinke ima kortizol na organizem?

Kortizol vpliva na več organov in presnovnih procesov hkrati. Med njegove glavne učinke spadajo:

• Povečevanje razpoložljivosti energije: Spodbuja tvorbo glukoze v jetrih, da imajo možgani in mišice med obremenitvijo dovolj goriva.

• Uravnavanje presnove: Vpliva na izrabo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin.

• Vzdrževanje krvnega tlaka: Pomaga žilam, da se ustrezno odzivajo na druge hormone.

• Nadzor vnetja: Zavira prekomeren vnetni in imunski odziv.

• Odziv na obremenitev: Pomaga organizmu obvladati bolezen, poškodbo, intenziven trening ali psihični pritisk.

• Dnevni ritem: Sodeluje z biološko uro in spodbuja jutranjo budnost.

Kratkotrajno zvišanje kortizola je normalen in koristen odziv. Neželena sta lahko predvsem njegova dolgotrajna prekomerna proizvodnja ali motnja naravnega dnevnega ritma.

Kako je kortizol povezan s stresom?

V stresni situaciji možgani aktivirajo os hipotalamus – hipofiza – nadledvični žlezi in proizvodnja kortizola se poveča. Organizem tako hitro zagotovi razpoložljivo energijo in začasno daje prednost procesom, potrebnim za obvladovanje obremenitve.

Kortizol se lahko zviša pri:

• psihični napetosti in pomanjkanju spanja,

• bolezni, vročini ali poškodbi,

• zahtevnem ali dolgem treningu,

• nizkem vnosu energije in daljšem stradanju,

• operativnem posegu ali drugem fizičnem stresu.

Enkratno zvišan kortizol zato ne pomeni nujno bolezni. Po prenehanju obremenitve bi se morala njegova raven zaradi povratne zveze postopoma uravnati.

Pri dolgotrajnem stresu je lahko moten dnevni ritem kortizola, na primer njegov večerni upad. To je lahko povezano s slabšim spanjem, utrujenostjo ali presnovnimi težavami. Sami simptomi pa ne zadostujejo za določitev ravni hormona – potrebna je laboratorijska preiskava.

Kakšne so običajne vrednosti kortizola?

Kortizol lahko merimo v krvi, slini ali 24-urnem urinu. Rezultat je odvisen od časa odvzema, uporabljene metode, starosti, zdravil in zdravstvenega stanja.

Okvirne vrednosti skupnega kortizola v krvi pri odraslem človeku so lahko:

• zjutraj: približno 7 do 25 µg/dl, torej približno 193 do 690 nmol/l,

• popoldne: približno 2 do 14 µg/dl, torej približno 55 do 386 nmol/l.

Referenčni razponi se med laboratoriji razlikujejo. Zato je treba rezultat vedno primerjati z vrednostmi, navedenimi na konkretnem laboratorijskem izvidu.

En naključen odvzem morda ne zagotovi dovolj informacij. Ob sumu na hormonsko motnjo lahko zdravnik priporoči ponoven jutranji odvzem, večerno merjenje kortizola v slini, preiskavo urina ali stimulacijski oziroma supresijski test.

Visok kortizol: Kakšni so lahko vzroki in znaki?

Visok kortizol je lahko začasen odziv na stres, intenzivno vadbo, pomanjkanje spanja ali bolezen. Na rezultat lahko vplivajo tudi nosečnost, estrogeni in nekatera zdravila.

Dolgotrajno zvišana raven je lahko povezana z jemanjem kortikosteroidnih zdravil ali s povečano proizvodnjo ACTH oziroma kortizola. Kronični presežek kortizola imenujemo Cushingov sindrom.

Med možne znake spadajo:

• pridobivanje telesne teže predvsem v predelu trebuha in obraza,

• tanjše okončine in mišična oslabelost,

• višji krvni tlak in raven glukoze,

• lahko nastajanje modric in počasnejše celjenje,

• široke vijolične strije,

• motnje spanja, razpoloženja ali menstrualnega cikla,

• zmanjšana kostna gostota.

Ti simptomi niso značilni samo za visok kortizol. Diagnoze zato ni mogoče postaviti na podlagi videza, občutka stresa ali enega krvnega izvida.

Nizek kortizol: Kaj lahko pomeni njegova znižana raven?

Nizek kortizol se lahko pojavi pri poškodbi nadledvičnih žlez, nezadostni proizvodnji ACTH v hipofizi ali motnji hipotalamusa. Pogost vzrok je tudi nenadna prekinitev jemanja kortikosteroidnih zdravil po daljši uporabi.

Možni znaki znižane ravni vključujejo:

• dolgotrajno utrujenost in mišično oslabelost,

• izgubo apetita in hujšanje,

• nizek krvni tlak, omotico ali omedlevico,

• slabost, bolečine v trebuhu ali drisko,

• nizko raven glukoze,

• povečano željo po slanih jedeh.

Pri Addisonovi bolezni se lahko pojavi tudi temnenje kože. Izrazita oslabelost, bruhanje, dehidracija, zmedenost ali nenaden padec krvnega tlaka lahko nakazujejo akutno adrenalno krizo, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.

Viri