Kaj so imunoglobulini?

Kaj so imunoglobulini in kakšno vlogo imajo v organizmu?

Imunoglobulini, znani tudi kot protitelesa, so posebne beljakovine imunskega sistema. Prepoznavajo tuje snovi, na primer dele virusov, bakterij ali parazitov, in pomagajo organizmu, da jih onesposobi. Najdemo jih v krvi, limfi, slini, solzah, materinem mleku ter na sluznicah dihal in prebavil.

Vsak imunoglobulin lahko prepozna določen antigen. Antigen je lahko molekula na površini mikroorganizma ali druga snov, ki jo imunski sistem prepozna kot tujo. Po stiku z antigenom začnejo aktivirani limfociti B tvoriti ustrezna protitelesa.

Imunoglobulini so del pridobljene oziroma adaptivne imunosti. Njihova značilna zgradba spominja na črko Y. Končni deli protitelesa se vežejo na določen antigen, medtem ko drugi del komunicira z drugimi sestavinami imunskega sistema.

Protitelesa ščitijo organizem na več načinov:

• vežejo se na viruse ali toksine in jim preprečujejo vstop v celice,

• označujejo bakterije in druge mikroorganizme, da jih imunske celice lažje prepoznajo,

• lahko aktivirajo sistem komplementa, ki sodeluje pri uničevanju patogenov,

• pomagajo ustvarjati imunološki spomin in omogočajo hitrejši odziv ob ponovnem stiku z istim povzročiteljem.

Izraza protitelo in imunoglobulin se pogosto uporabljata kot sopomenki. Imunoglobulin pa je lahko prisoten tudi kot receptor na površini limfocita B, še preden se začne v večjih količinah sproščati v kri.

Osnovne vrste imunoglobulinov (IgG, IgA, IgM, IgE)

Človeški organizem tvori pet osnovnih razredov imunoglobulinov: IgG, IgA, IgM, IgE in IgD. Vsak od njih ima drugačno mesto delovanja in funkcijo.

IgG

IgG predstavlja največji delež imunoglobulinov v krvi. Nastaja predvsem pri razvitem in ponovnem imunskem odzivu. Nevtralizira viruse in toksine, označuje mikroorganizme za uničenje ter sodeluje pri dolgoročnem imunološkem spominu.

To je edini glavni razred protiteles, ki lahko prehaja skozi posteljico. Materina protitelesa IgG tako otroku zagotavljajo začasno zaščito v prvih mesecih življenja.

IgA

IgA najdemo predvsem na sluznicah. Je sestavni del sline, solz, sluzi dihalnih poti, črevesnih izločkov in materinega mleka. Pomaga prestreči patogene, še preden skozi sluznico prodrejo v notranje okolje organizma.

Zmanjšano nastajanje IgA je lahko povezano s pogostejšimi okužbami dihal ali prebavil. Nekateri ljudje pa imajo nizko raven IgA brez izrazitejših zdravstvenih težav.

IgM

IgM je praviloma prvi imunoglobulin, ki ga začne organizem tvoriti ob prvem stiku z novim antigenom. Učinkovito združuje antigene v večje skupke in aktivira sistem komplementa.

Njegova prisotnost lahko pri nekaterih preiskavah kaže na zgodnejšo fazo okužbe. Razlaga pa je odvisna od konkretne bolezni, uporabljene metode in drugih rezultatov. Pozitiven rezultat IgM sam po sebi ne dokazuje vedno trenutno potekajoče okužbe.

IgE

IgE je v krvi prisoten le v zelo majhni količini. Sodeluje pri obrambi pred nekaterimi paraziti, najbolj pa je znan po svoji vlogi pri alergijskih reakcijah. Veže se na mastocite in bazofilce, iz katerih se po stiku z alergenom sproščajo snovi, vključno s histaminom.

Povišana skupna raven IgE lahko spremlja alergijo, parazitsko okužbo in nekatere druge bolezni. Vendar ne razkrije samodejno konkretnega alergena. V ta namen se preiskujejo specifična protitelesa IgE.

Peti razred, IgD, najdemo predvsem na površini limfocitov B, kjer sodeluje pri njihovi aktivaciji in dozorevanju.

Vrednosti imunoglobulinov v krvi: povišan ali znižan imunoglobulin

Pri preiskavi krvi se najpogosteje določajo skupne vrednosti IgG, IgA in IgM. Okvirni referenčni razponi za odrasle so približno:

• IgG: 7 do 16 g/l,

• IgA: 0,7 do 4,0 g/l,

• IgM: 0,4 do 2,3 g/l.

Teh številk ni mogoče uporabljati kot univerzalne norme. Imunoglobulini in njihove vrednosti se razlikujejo glede na starost, laboratorijsko metodo in zdravstveno stanje. Pri presoji rezultata je zato odločilen razpon, naveden neposredno v laboratorijskem izvidu.

Povišana raven imunoglobulinov se lahko pojavi pri akutni ali kronični okužbi, avtoimunski bolezni, kroničnem vnetju ali bolezni jeter. Izrazito povišanje enega razreda je lahko v nekaterih primerih povezano tudi z motnjami krvotvornih ali plazemskih celic. Zdravnik lahko zato naroči elektroforezo beljakovin, imunofiksacijo ali dodatne preiskave.

Znižane ravni imunoglobulinov so lahko povezane s prirojeno ali pridobljeno motnjo imunskega sistema. Pojavijo se lahko tudi pri izgubi beljakovin skozi ledvice ali prebavila, podhranjenosti, jemanju nekaterih zdravil ali krvnih boleznih. Eden od opozorilnih znakov so ponavljajoče se, neobičajno pogoste ali resne okužbe.

En rezultat zunaj referenčnega razpona še ne določa diagnoze. Zdravnik ga oceni skupaj s simptomi, drugimi krvnimi preiskavami, zdravili, ki jih oseba jemlje, in preteklimi rezultati.

Imunoglobulini v prehranskih dopolnilih: pomen govejega kolostruma

Goveji kolostrum je prvo mleko, ki nastaja po porodu. Naravno vsebuje veliko biološko aktivnih snovi, vključno z imunoglobulini, laktoferinom in rastnimi faktorji. Najbolj zastopan imunoglobulin je IgG.

Del imunoglobulinov lahko prestane prebavo in ohrani svojo aktivnost v črevesju, kjer lahko podpira naravno zaščito sluznice. Kolostrum se zato uporablja predvsem v obdobjih povečane telesne obremenitve, utrujenosti in večjih potreb po regeneraciji.

Pri izbiri prehranskega dopolnila je smiselno preveriti vsebnost IgG in nežen način predelave.

Viri