Kaj so flavonoidi (bioflavonoidi)?

Flavonoidi so naravni del rastlinske prehrane in v organizmu sodelujejo pri več zaščitnih procesih. Največ pozornosti so pridobili predvsem v povezavi z zdravjem žil, oksidativnim stresom in vnetjem.

Kaj so flavonoidi in bioflavonoidi: Osnovna opredelitev 

Flavonoidi so velika skupina naravno prisotnih rastlinskih snovi iz skupine polifenolov. Rastlinam dajejo značilno rumeno, rdečo, modro ali vijolično barvo, hkrati pa jih pomagajo ščititi pred neugodnimi vplivi okolja. 

Za človeka so pomembni predvsem zato, ker delujejo antioksidativno, vplivajo na vnetne procese ter podpirajo pravilno delovanje žil, živčnega sistema in imunskega sistema. Najdemo jih v sadju, zelenjavi, čaju, kakavu, vinu in zeliščih, zato so običajen del raznolike prehrane. 

Izraz bioflavonoidi se uporablja za flavonoide, ki imajo biološki učinek v organizmu. Pogosto jih povezujemo predvsem s podporo drobnim žilam in kapilaram ter z njihovo čvrstostjo in prepustnostjo. 

Glavni učinki flavonoidov na žile in imunski sistem 

Flavonoidi vplivajo na več procesov v telesu, najpogosteje pa jih povezujemo z zaščito žil, uravnavanjem vnetja in podporo naravni odpornosti organizma. 

Med najpomembnejše učinke flavonoidov na žile sodijo: 

• Antioksidativna zaščita žilne stene – flavonoidi pomagajo ščititi celice žil pred poškodbami, ki jih povzroča oksidativni stres. 

• Podpora pravilnega pretoka krvi – nekateri flavonoidi podpirajo tvorbo dušikovega oksida, ki pomaga žilam, da se sprostijo in razširijo. 

• Zaščita kapilar in ven – lahko prispevajo k čvrstosti drobnih žil, zmanjšujejo njihovo prepustnost in podpirajo mikrocirkulacijo. 

• Protivnetno delovanje – pomagajo uravnavati vnetne procese, ki lahko dolgoročno poškodujejo žilno steno. 

Med glavne učinke flavonoidov na imunski sistem sodijo: 

• Zaščita imunskih celic pred prekomernim oksidativnim stresom. 

• Uravnavanje vnetnega odziva, da ta ni premočan ali predolgotrajen. 

• Podpora imunskega ravnovesja z vplivanjem na aktivnost nekaterih imunskih celic. 

• Protivirusno in protibakterijsko delovanje

Viri v prehrani: Katera živila so bogata s flavonoidi? 

Flavonoidi so naravno prisotni v številnih običajnih živilih, pri čemer se njihova vsebnost razlikuje glede na vrsto rastline, del rastline in način predelave. Na splošno velja, da so z njimi najbogatejši barviti sadeži in zelenjava, listnati deli ter lupine.

Glavne skupine živil, bogatih s flavonoidi: 

• Sadje – Gozdni sadeži (borovnice, maline, robide), rdeče grozdje in granatno jabolko so bogati z antocianini. Citrusi (pomaranče, limone, grenivke) vsebujejo flavanone, kot sta hesperidin in naringenin, predvsem v belem delu lupine in v mesu sadeža. 

• Zelenjava – Čebula, zelje, ohrovt, brokoli in paradižnik so pomembni viri flavonolov, na primer kvercetina. Peteršilj, zelena in rdeča paprika vsebujejo flavone, kot sta apigenin in luteolin. 

• Pijače – Zeleni in črni čaj sta bogata s katehini in drugimi flavan-3-oli. Kakav in kakovostna temna čokolada vsebujeta flavanole, kot je epikatehin, medtem ko je rdeče vino vir antocianinov in drugih polifenolov. 

• Stročnice in žita – Soja in druge stročnice vsebujejo izoflavone, kot sta genistein in daidzein, ki vplivajo na estrogensko aktivnost. Nekatera polnozrnata žita in ajda so prav tako pomemben vir flavonoidov, zlasti rutina. 

• Zelišča in začimbe – Zelišča, kot so meta, kamilica, rožmarin in timijan, vsebujejo številne flavonoide. Veliko jih je tudi v oljčnih listih, ginku bilobi in izvlečku grozdnih pečk. 

Pomen flavonoidov v prehranskih dopolnilih za zdravje ven 

V prehranskih dopolnilih se flavonoidi uporabljajo predvsem za podporo venam, drobnim žilam in mikrocirkulaciji. Med glavne razloge, zakaj se flavonoidi dodajajo prehranskim dopolnilom za podporo venam, sodijo: 

• Podpora vračanja krvi proti srcu – flavonoidi, kot sta diosmin in hesperidin, lahko podpirajo napetost venske stene in mikrocirkulacijo. Uporabljajo se predvsem pri občutku težkih nog, otekanju ali nočnih krčih. 

• Zaščita drobnih žil in kapilar – citrusni bioflavonoidi, rutin ali snovi iz grozdnih pečk lahko pomagajo zmanjševati krhkost in prekomerno prepustnost kapilar. To lahko prispeva k manjšemu otekanju in manjši nagnjenosti k nastanku modric. 

• Kombinacija z vitaminom C – vitamin C prispeva k tvorbi kolagena, ki je pomemben sestavni del žilnih sten. Zato se pogosto kombinira s citrusnimi bioflavonoidi, rutinom ali izvlečkom grozdnih pečk. 

• Antioksidativna in protivnetna zaščita – flavonoidi pomagajo ščititi vensko steno pred oksidativnim stresom in prekomernim vnetjem, ki lahko postopoma poslabšata stanje žil. 

Viri